Po uspešnem vzponu na Škrlatico(glej prejšnjo objavo) se vrnem po isti poti do bivaka na Rušju-IV.Ugotovim da imam še polovico dneva časa.Zemljevid iz nahrbtnika,ogled poti kjer bom nadaljeval svoj pohod.
Odločim se da ga mahnem proti Križu-2410m,prečenje le tega,spust na Kriške pode in če bo časovno zneslo še na Stenarja-2501m.
Lahka pot preko podov Na Rušju,zanimiv svet,v kotanjah je še sneg,globoke jame ob poti,raznoliko oblikovane skale.Pot se zmerno vzpenja,je pa razmeroma dolga.
Dosežem križišče kjer se poti razcepijo na različne smeri na Križ,dol na Kriške pode proti Pogačnikovem domu.Razgled pa fenomenalen,Razor je tako na blizu,Prisojnik,pogled dol na Kriška jezera,sploh pa na Triglav iz čist druge smeri.
Nadaljujem po grebenu proti Križ-u,strmi vzpon ob krajši jeklenici,skozi ozek prehod in že na vrhu.
Zadržim se nekaj časa,občudujem razglede,fotografiram.Razmišljam o nadaljevanju poti,pade odločitev da Stenarja pustim za naslednjič.
Začnem z sestopom z Križ-a v smeri Stenarja je malce izpostavljeno.Po nekaj metrih markacije izginejo,so zbledele...pogled dol,logično razmišljanje...še dobro da je ta stena stopničasta-najdem prehode in ni bilo večjih težav z spustom kar povprek.Spodaj na melišču zagledam uhojeno stezico do katere se še samo spustim.
Srečam čredo ovac,o glej to zopet markacije vidne.Vsmer kjer se odcepi pot v dolino Vrata preko Sovatne.
Cel čas spusta v dolino lahko občudujem očaka in njegovo spektakularno severno steno-nepojmljivo.Pot je lahka se večkrat ustavim in občudujem naravne lepote.Nekje na sredini poti se pojavi nekaj jeklenic,ki nam pomagajo čez krajši izpostavljeni del,ostalo je pa melišče,ki pa je zoprno zaradi zdrsa.
V spodnjem delu doline pot preide v gozd postane položnejša.Čez čas se pot priključi popularni poti iz Vrat na Luknjo od koder se gre na Triglav čez Plemenice(zelo zahtevna pot).
Največja in najlepša stena Julijski Alp spada med osnovne postavke evropskega alpinizma.Stena je visoka preko 1000m in je med najmogočnejšimi v Apneniških Alpah.Po širini meri 3 km.Stena ni monolitska plošča,temveč jo razčlenjujejo številne grape in stebri.Najlepši pogled na to arhitektonsko dovršenost je s Sovatne in Stenarja.
V levem delu stene izstopata Slovenski in Nemški steber.Le ta se prek Kugy-jeve police vzpenja prav do vrha Triglava in je visok skoraj 1400m.Črni graben loči Nemški steber od trikotnega Centralnega stebra,ki je od vseh najmogočnejši in tudi najbolj strm.Desno od njega se zarezuje v steno globoka Jugova grapa.Iz skalnatega Amfiteatra nad njo se vzpenjajo previsne stene značilne Sfinge.Zahodni del pričenja Jugov steber.Ta tvori levi bok velike trikotne stene,ki jo na desni omejuje Triglavov zahodni greben,vzpenjajoč se s prelaza Luknja.
Po nekaj minutni hoji prispem do znamenitega klina-spomenik ter nato do Aljaževega doma,kjer sem zjutraj začel vzpon na Škrlatico.
Parkirišče je še le korak vstran.Lepa ,nekaj manj kot 13 urna tura,naredil več kot 500 fotografij,hoja bolj na izi(srednji tempo) z nekaj vmesnimi postanki,porabil več kot 3 l tekočine(okrog 3,5 l),2 sendviča in nekaj energetskih ploščic.
Bilo zelo zelo lepo doživetje,če bodo vremenske razmere dovoljevale se še morda vidimo(v septembru).
Natančen opis raznih poti v stilu:levo,desno,vzpon...itd pa najdete na hribi.net. ali pa v vodniku po Julijski Alpah.
Oglej si še video tega krasnega potepanja.
