ponedeljek, 16. april 2018

Čez Donačko goro in naokoli

Spet se je obetal zelo lep sobotni dan zato sklenem da se nekam odpravim.V hribih v bližini gora je še kar nekaj snega zato bom še kak teden počakal in se raje odpravim na naš štajerski Triglav kjer snega že dolgo ni več.

Spet se odpeljem v Haloze natančneje do Podlehnika in naprej do Žetal in še kak kilometer naprej do Svetega Jurija kjer je lepo izhodišče za pohod na Donačko goro.Od tukaj se lahko opravi lepa krožna pot naokoli Donačke gore prečenje to je vzpon na vzhodni vrh po malce zahtevni varianti ali pa po stari opuščeni poti ki je tudi malce zahtevna.

Jaz uberem isto varianto kot lani grem malce naokrog proti vzhodu do mesta kjer se priključi planinska pot iz Žetal in začne vzpon po grebenu na vzhodni vrh.Pot je v normalnem stanju zima ni napravila nobene škode.

Na vzhodnem vrhu sem bil sam morda sem bil toliko zgoden ali pač ni takšnega zanimanja ker vsi pač raje uberejo pot na zahodni vrh kjer stoji kamnita piramida-kapelica.Razgled je bil fantastičen in je segal vse do gora to je Kamniških Alp in celo Julijci so se delno lepo videli.

Na zahodnem vrhu je bilo ljudi veliko saj zaredi posledice krasnega vremena bi bilo škoda zavreči tak čudovit dan z posedanjem doma.Z vrha se odpravim po Frelichovi poti a le nekaj metrov ko zavijem na levo lepo vidno potko.To je stara pot ki je bila markirana sedaj opuščena.Je lepo uhojena in tudi markacije se še vidijo nekdo pa je itak z sprejem nove na kracal.

Pot se je spuščala vse nižje malce mi je drselo po debeli plasti listja ampak mi vedno uspeva držat ravnotežje da ne padem na zadek.Dobrih 200 višinskih metrov sem se že spustil ko pridem do skalne stopnje precej strme in na debelo prekrite z listjem.Precej tvegano bi se bilo spustiti nižje pa čeprav le nekaj metrov zato se odločim da naslednjič jo raje prehodim v obratni smeri da jo spoznam.

Obrnem in se vrnem višje kjer sem zapustil uradno markirano pot.Sestopim v smer Rudijevega doma od tam pa v smer Sveti Donat kjer se konča tudi tista prejšnja ki je opuščena.

Na izhodišče pridem po dobrih 5 urah in pol z potjo pa sem itak zadovoljen kot vedno mogoče edino to da je bilo kar precej ljudi na zahodnem vrhu.Pač na zelo obiskanih vrhovih pač ne boš našel trenutka da bi ga imel samo zase.


....Sveti Jurij začetek poti....


....višje se odpira še lepši razgled....


....proti Donački gori....


....hribi ki mejijo dve državi....


...pomladno okrasje...


...ko si sam na poti pa nisi sam....


...krajši strm dem del z jeklenico....


...ki itak samo lušte naredi po takih podobnih poteh...


...malce gledanja v globino....


...na vrhu pa itak razgled kot "špica"....


...panoramski pogled....


.....pogled proti severu....



....še pogled v 360....do tega mesta se je povzpeti kar zahtevno in izpostavljeno....


...utrinek....


...po grebenu proti zahodnemu vrhu....



....zahodni vrh v pogledu 360 stopinj.....malo manj razgleden saj ga delno omejuje gozd....


...potka ki vodi v levo.....od markirane poti....


..."divje" markacije....


....pa tudi še prave "stare".....a kasneje zaradi skalnega skoka ki sem ga omenil zgoraj obrnem....


...na Froelichovi poti....


...ob poti....


....


.....mimo planinskega doma po cesti in pri domačiji v levo prečno pod Donačko ko se zandem pri Svetem Donatu....


...in v popoldanskih urah proti izhodišču ki ni več tako daleč.....

Pa vsem varen korak v hribih in gorah.



ponedeljek, 02. april 2018

Po poteh Vinske gore Radojč in Ramšakov vrh

Končno smo le dočakali pravo pomladno vreme in čas za odkrivanje "novih" poti.Zato se podam v kraje kjer še nisem bil pa tudi slišal kar precej zanje.Torej grem v Vinsko goro kjer je Gonžarjeva peč znana vsem ki se radi preizkusijo v zahtevni plezalni poti.Jaz pa ne tokrat ne bom plezal ampak obdelal-prehodil pot imenovano "Po poteh Vinske gore".

Dva vrhova Radojč-937m in Ramšalov vrh 970m ki sta najvišja na hribu imenovanem Lopatnik ki se dviga nad Vinsko goro.Ob tem bom opravil lepo krožno pot na kateri se nabere lepih nekaj več kot 9 km.

Zapeljem se v Vinsko goro ki se nahaja malo pred Velenjem strmo v hrib po vijugasti cesti do cerkvice Sv Janez Krstnik.Lahko bi začel že v Vinski gori kjer se pot tudi uradno začne amapak se tokrat le tako odločim.


.....cerkvica Sveti Janez Krstnik kjer začnem svojo pot.....

Začnem v bližini cerkvice kjer je tudi lepo parkirišče in začnem obirati korake v začetku kar strmo v hrib po asfaltirani cesti a le za dobrih 15 minut ko me markacija usmeri v gozd.Tokrat sem že pod Gonžarjevo pečjo ki se je lepo kopala v jutranjem soncu.

V nadaljevanju me pot vodi pod ostenji kjer je nevarnost padajočega kamenja zato previdnost ni odveč.Pridem do naslednjega križišča kjer me smerokaz upozori da se tu začne zelo zahtevna plezalna pot.Jaz pa grem še malo naprej do drugega križišča kjer me smerokaz usmeri desno navzgor kjer je dostop za pešake na Gonžarjevo peč.Pa tudi precej strma pot a zavarovana pred prepadom me privede do lepega razgleda tu pa se tudi konča zahtevna ferata.


....razgled....


....žig in vpisna knjiga.....


...Gonžarjeva peč....

Nekaj slik in malce se razgledam pa naprej strmo navzgor ko pridem na prostrane travnike.


.....Lopatnik....

Čez travnike do ceste kjer se odprejo lepi razgledi kar je najlepše občudovati zato pa se gre v kraje kjer še nisem bil.


...širši razgled se odpre....


...Velenje in Šoštanj v ozadju pa še v zimo ujete gore KSA ter Peca in Uršlja gora....

Po cesti korakam le nekaj sto metrov ko me smerokaz pri kmetiji usmeri levo navzgor proti gozdu.


....pot je odlično označena a le na tem delu te malo zmede....zavijem v levo na gozdno cesto ko že v daljavi uzrem markacijo.....


...tudi okrasje ob poti mora bit.....to je lepo.....


...pomladni maneken....


.....naslednje križišče do vrha ni več daleč....pogled nazaj v daljavi Menina planina še zimskem spanju.....


....ne ni še vrh še malo po grebenu....


...Radojč 937 m prvi v vrsti....

Po dobri uri in pol le prisopiham do prvega zastavljenega cilja vrh Radojč 937 m.Pa niti nisem pretiraval v hitrosti kar precej sem se spotoma ustavljal in fotografiral občudoval razglede.

Nekaj malega v okrepčilo da ravno ne zdirjam naprej proti naslednjemu cilju.Tu sicer ni razgleda pa vse eno je bil tak spokojen mir.

V nadaljevanju se pot malo spusti in se drži grebena no ni samo en spust gre malo dol in gor.


...ob poti....eni jim pravijo navadni zvončki...norice lahko pa tudi kronice.....


...pogled nazaj...utrinek...

Zapisi na internetu pravijo da tu zgoraj ni razgleda ampak presenečenje je vedno sladko ko pridem do naslednjega goloseka gozda in se odpre širni razgled prav čudovito še sploh ker je vreme bilo pravljica.


...ko pridem do poseke se....


...odpre krasen razgled ki seže kar precej daleč....


......


.....KSA še pod globokim snegom ravnotako je še pobeljena Menina planina....pa tudi ostali višji hribi proti posavju imajo nekaj beline....Čemšeniška planina....


....v panorami od Raduhe do Koralp.....


...Ramšakov vrh 970 m ki je najvišji na Lopatniku....

Na naslednjem cilju Ramšakov vrh spet krajši postanek v okrepčilo čeravno ni bilo neke potrebe a domov le ne bom nosil ampak pospravil kamor je namenjeno.


...na vrsti je spust do naslednjega križišča in počasi nazaj proti izhodišču....


....pomladna kolekcija ob poti....


...utrinek....


...brez njih ni poti v hribih....


......pogled na Temnjak 806 m.....


...z pogledom na Ojstrico.....v KSA.....


.......


......


.....ko sem na mestu da "zašpilam klobaso"....se priključim poti kjer sem se zjutraj vzpenjal.....


.....po dobrih 4 urah spet na začetku-izhodišču poti.....

Krajši video o opravljeni poti.



V zaključek lahko rečem da je bilo luštno prvič v tem letu so bile poti pa ne slabo samo tako izjemno lepo pa še ne sploh v kombinaciji lepega vremena.Se bom še vrnil na to pot in jo če bo priložnost še razširil na sosednje vrhove kot sta Vinska gora in Temnjak.


Pa vsem varen korak v hribih in gorah.